najstarejši najdeni fosil čebele je star 25 do 50 milijonov let,
v 18. stoletju je bilo čebelarstvo v Sloveniji zelo razvito,
Anton Janša je učil resnice, ki so bile znanstveno dokazane šele 200 let pozneje,
Peter Pavel Glavar je ustanovil prvo čebelarsko šolo na Lanšprežu,
kranjska čebelja pasma je po razširjenosti druga na svetu, v Evropi pa je celo vodilna pasma,
čebelja ličinka v šestih dneh poveča svojo težo za 500-krat,
matica se v svojem življenju pari le enkrat z 12-25 troti, pari se izven panja v naravi,
opravila v panju, opravljajo jih do 3 tedne stare čebele, imajo čebele skrbno razdeljena med seboj, glede na njihovo starost, po 3 tednih pa postanejo pašne čebele in začnejo izletavati iz panja,
čebelje krilo med poletom zaokroži 250 do 300-krat v sekundi, čebela leti s hitrostjo 24 km/h, na krajših razdaljah do 40 km/h,
čebela lahko leti na pašo 3-4 km daleč od svojega panja, v izrednih primerih tudi več,
čebele se s plesom med seboj sporazumevajo o oddaljenosti, smeri in intenzivnosti paše,
največji dnevni donos na paši lahko znaša tudi do 10kg medičine/čebeljo družino,
1 kg medu da toliko energije kot 3 kg svežega govejega mesa ali 50 jajc ali 5 litrov mleka ali 3 kg sladkovodnih rib ali 6 kg pomaranč oziroma 3 kg banan,
med je že od nekdaj cenjeno hranilo in zdravilo, je proizvod čebele in lahko rečemo da je v njem del neokrnjene narave, opevala sta ga že Homer in Demokrit, Pitagora pa je izjavil: »Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej.«
dosedanje ugotovitve o vlogi matičnega mlečka v razvoju čebele so pokazale, da ima izrazito biološko vlogo v razvoju čebelje družine, med drugim podaljšuje življenje, saj živi matica v primerjavi s čebelo delavko 50 krat dlje
